Končno sem premaknil en kamenček na mojem “zakupljenem” forumu. Tja vas sedaj lepo vabim, da za začetek izpolnite eno “lahko” anketno vprašanje. No, ta je tukaj.
Pa še nekaj za popestritev 
Spet sem malce eksperimentiral. V živo sem namreč na Fritzu spremljal šahovsko partijo angleškega velemojstra Nigela Shorta. Ker je pred tem že odigral nekaj partij, sem se odločil, da vzamem v roke svoj diktafon in v živo “komentiram” partijo. Kot na nogometni tekmi. Poskus se mi je zdel sicer zabaven, vendar pa s svojim komentiranjem nisem preveč zadovoljen. No, prvič je pravzaprav vsaka stvar lahko težka, pretežka. Vseeno pa si jo upam ponuditi v presojo in vam morda s posnetkom, ki vam lahko teče v ozadju “polepšati” nekaj trenutkov. Hm, me prav zanima, kako bi vam to šlo od rok:)
————————
Moj “komentar” pa je – KLIK !
Danes sem se skoraj ves dan igral s svojo novo spletno stranjo. Staro sem brez “slabe vesti” pobrisal s serverja. Zdaj je, kar je. Upam, da se začenja moja nova spletna doba:). Za ogled pa klik – 
tukaj!
Zelo me zanima, kako ste sprejeli začetek 1. lekcije Garija Kasparova iz njegove knjige Umetnost pravilnega odločanja. Ali naj nadaljujem ali ne, to je zdaj vprašanje, ki ga naslavljam na vas, zveste moje bralce. Komentar je vaš!
“Takoj, ko se naučiš pravil igre, vlečeš očitne poteze, ki so bolj ali manj podvržene nekim že napisanim pravilom. Sčasoma vendarle začnete misliti samostojno, vodeni z lastnimi zamislimi, ki se razlikujejo od zamisli katerega koli šahista na svetu.To imenujem šahistov slog… Formulo za uspeh lahko odkrijemo šele s pomočjo natančne analize sprejemanja lastnih odločitev. Človeka ne moremo naučiti prepoznati resnico – tega se mora naučiti vsak sam… Skrivnost je preprosto v tem, da ima vsakdo izmed nas svojo lastno in edinstveno pot do uspeha.”
(str. 9, Šahohlačnik, Maribor 2008)
Ga kdaj sploh še obiščete? Danes je nekaj novega v njem. Tole!
Katere šahiste prepoznaš na fotografiji? Kdo jih bo več naštel?
P.s.
Tudi tale je znamenita, zgodovinska!
Čeprav je Garijeva knjiga – od nakupa je minilo že kar nekaj časa – takoj pritegnila mojo pozornost, ko sem jo opazil na spletni knjižni polici, sem jo začel brati šele ta ponedeljek na avtobusu (smer Dob – Izola). In potem je postala moja stalna prijateljica na plaži – dopoldne in popoldne. Celo odločil sem se, da bom na svojem blogu objavil nekaj njegovih razmišljanj, ki so mi segla naravnost v šahovsko srce.
P.s.
Za koga pa si je potrebno čas vzeti?
Za šahovske prijatelje vendar! Samo za vas pa tole 
——————
Simpatična je tale Aleksandra, kajne?
Menim, da je poučna končnica, še bolj pa je živahen komentar. Zakaj jih ni takih v slovenskem jeziku? To najbolj pogrešam…
Pa še zanimiv dodatek:
Za “poslastico” pa še tole:
Zadnji komentarji